***

*

Slog ni nekaj, kar je trdno kot skala. Ne obrača se ravno kot piha veter, a na zob časa ni čisto odporen. Skozi leta so najin slog zaznamovale močne, žive barve. Morda ravno ta živahnost uravnoteži najina temnejša karakterja in izrazi tisto hrepenenje po življenju, ki ga skrivava v sebi. Tudi toplina barv je najin dolgoletni sopotnik. Prijazni zlatih toni so balzam za najine oči. In če kdaj, vsaj v enem trenutku poklekneva pred klišejskim prizorom, ki kot magnet privlači fotoaparate po celem svetu – sončnim zahodom. Toplina barve sončnega zahoda je neprekosljiva … tam so najine barve in sanje. In sončni zahod pomeni začetek konca, začetek noči, ki jo midva ljubiva.

*

*

Če bi rekla, da v vsakem trenutku veva kaj počneva, bi se zlagala. Brezglavo tekanje, iskanje samega sebe, prave svetlobe … to, sva midva. Morda na trenutke celo izgledava spokojno in umirjeno, toda v najinih glavah se za vsako fotko bijejo bitke med dobrim in slabim. Slaba svetloba in slab trenutek sta najina huda sovražnika, ki neutrudno prežita na nebogljene fotografe na vsakem vogalu. Čim večkrat, čez dan, dobra fotka premaga slabo, boljši je rezultat ob koncu dneva. In z adutom izkušenj in predrznosti slabo svetlobo spretno krotiva na vsakem še tako sovražnem terenu.

*

***
I Z D E L E K: Fotografija (klasična)

*

V resnici niso klasične. Vsaj ne želiva, da bi bile. V vsakem trenutku se trudiva in si greniva življenje s tem, da ne narediva stvari enostavno. Izven okvirjev. A veva tudi, kje je meja. Želja po eksperimentiranju in ubijalski nagon po rušenju pravil imava pod nadzorom. Razumeva, da včasih klasične stvari potrebujejo klasični pristop, zato drživa izdelek globoko v mejah všečnega, družbeno sprejemljivega in v duhu trenda današnjega časa.

*

***
I Z D E L E K : Fotografika

*

V nekem trenutku je postalo dolgočasno. Mogoče ne dolgočasno opravilo, ampak dolgočasno v poplavi podobno mislečih, na poroke vrženih fotografov. Zgodilo se je, da nama sama fotka v trenutku ni bila več dovolj. Grafično ni bilo dovolj močno. Več je povedala, kot je lahko pokazala. In zato sva stopila korak naprej. Fotko sva razvila korak naprej. Kamor naju je zaneslo.

Fotografika je svobodna, brezmejna, predrzna.

Narejena je za v knjigo. Končni izdelek je knjiga s 50 stranmi, 50 fotografikami, ki govorijo skoraj surrealistično zgodbo poročnega dne. V to vloživa vse, kar imava.

*

***

*

Najin slog na fotošutingu temelji na najosnovnejši fotografski prvini – portretu. Dober in enostaven portret pokaže pot v dušo. Kakršnakoli že je. Tudi če se skriva ali pretvarja. Razumeva tudi to …

Še to, fotošuting? Vsi se ga bojimo. Velika pričakovanja, malo časa. Pritisk. Poziranje! Nič novega. Stres je na obeh straneh. V kaotičnem dogajanju se poskušamo sprostiti s spontanimi enovrstičnicami in dajanjem videza profesionalnosti. A poskusimo pozabiti na vse to. Na koncu mine, je prijetnejše od zobozdravnika in je dobra naložba za prihodnost.

Če bi morala izbrati v čem sva res dobra, je to v reportažnem načinu dela. Sva hitra, spretna in okretna. Spremembe naju ne iztirijo zlahka. A to je le del zgodbe poročnega dne. Del, ki pogosto ostane v ozadju, čeprav je tisti, ki pripoveduje največ iskrenih zgodb.

In fotkanje poročnega partyja? Najin pristop je pričakovan in očiten … da lahko party izgleda kot party mora izgledati noro. Za trenutek je nujno postati del tega dogajanja.

*